Podcast
Meta PHoDcast
Hosted by Metina lista · SL
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Zarja Muršič, Lucija Ana Vrščaj in Nika Žibrat, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.
10episodes
Episodes
Newest firstAll episodes
200. Meta PHoDcast: Dobro desetletje sprememb v doktorskem študiju
Jun 5, 202501:14:01Tap to summarizeZ Ano, Ivo, Niko, Lucijo in Zarjo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti raziskovanja. #MetaPHoDcast V jubilejni 200. epizodi Meta PHoDcasta smo se prvič srečale v živo – v ljubljanskem Pritličju. Ob tej posebni priložnosti smo se ozrle na desetletje ustvarjanja podkasta in razmišljale, kako so se v tem času spremenili doktorski študij, raziskovalno okolje in znanost nasploh. Z nami sta bili izjemni gostji: dr. Ana Slavec, strokovnjakinja za odprto znanost in nekdanja sovoditeljica podkasta, ter dr. Iva Hafner Bratkovič, znanstvena svetnica s Kemijskega inštituta. Skupaj smo razpravljale o preteklih izzivih, današnjih priložnostih za mlade raziskovalce in prihodnosti doktorskega študija. Kaj se je v znanosti v zadnjih desetih letih resnično spremenilo? Kakšno vlogo bo imela umetna inteligenca? In kaj bi danes svetovale svojim mlajšim, doktorskim verzijam? Ugotavljamo, da smo vse hvaležne za izkušnjo doktorskega študija, da nas žene radovednost in da smo razvile številne uporabne veščine. A pot raziskovalke ni vedno enostavna – srečujemo se tudi z izzivi, ki pa jih sčasoma znamo premagati. V epizodi govorimo tudi o razlikah med zaposlitvijo v industriji ter na raziskovalnih inštitucijah ali univerzah. Vabljene in vabljeni k poslušanju pogovora, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost raziskovanja. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 199: Lea Bombač Tavčar, ginekologinja
May 8, 202500:19:02Tap to summarizeZ Leo Bombač Tavčar o poporodni anemiji in depresiji ter o hipnozi med nosečnostjo in porodom. #MetaPHoDcast Lea Bombač Tavčar je ginekologinja, ki dela v dispanzerju za ženske Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani. Zaveda se, da je dostopnost ginekologov v Ljubljani pereč problem, zato pove, da v njihovi ambulanti še vedno sprejemajo nove pacientke. Nekaj časa je delala tudi v Montrealu, kjer se je prvič srečala z uporabo hipnoze pri porodu. Trenutno se Lea posveča doktoratu in raziskovanju poporodne anemije in duševnega zdravja otročnic (žensk v prvih šestih tednih po porodu). Poporodna anemija se v Sloveniji pojavi pri vsaki drugi ali tretji ženski. Predstavlja dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije, saj ženske z anemijo pogosto občutijo utrujenost, brezvoljnost in imajo slabšo koncentracijo. Interakcija med materjo in otrokom je posledično lahko slabša, kar znižuje kakovost življenja obeh. Eden najpogostejših vzrokov smrti pri mladih materah je samomor, k čemur pomembno prispeva prav poporodna depresija. Zato je ključnega pomena, da poporodno anemijo zgodaj prepoznamo in ustrezno zdravimo. S tem ciljem Lea raziskuje povezavo med različnimi zdravili za zdravljenje anemije in duševnim zdravjem mater, s posebnim poudarkom na utrujenosti in simptomih poporodne depresije. Ugotovila je, da med posameznimi zdravili z železom ni bistvenih razlik pri vplivu na poporodno utrujenost oz. depresijo, so pa razlike pri vplivu na zaloge železa. Pomembno pa je, da se zdravljenje začne dovolj zgodaj – zgodnja uvedba terapije namreč občutno zmanjša tveganje za razvoj poporodne depresije. Na koncu Lea poudari pomen življenjskega nasveta, ki ji ga je dal njen mentor: »Izbiraj svoje bitke.« Priporoča tudi knjigo Notranji krokodil, v kateri avtorica obravnava različna področja duševnega zdravja. Na večerjo bi šla z Gaborjem Matéjem, ki ga zelo ceni. Kot najlepši trenutek doktorskega študija izpostavi sodelovanje s svojim mentorjem, ki ga opisuje kot dobrega človeka in izvrstnega raziskovalca. Bodočim doktorskim študentom pa svetuje, naj na začetku ne stremijo k popolnosti – ta pride s časom in izkušnjami. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 198: dr. Halida Đonlagić Đapić, politologinja, religiologinja in mirovnica
Apr 10, 202500:38:33Tap to summarizeS Halido Đonlagić Đapić o epistemologiji miru v Bosni in Hercegovini. #MetaPHoDcast V tokratni epizodi gostimo Halido Đonlagić Đapić, doktorico znanosti s področja religiologije, ki je doktorirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V pogovoru razkrije, kako jo je izkušnja vojne v otroštvu v Bosni in Hercegovini oblikovala kot osebo in akademsko raziskovalko. S svojo osebno zgodbo oriše pomen miru, ki presega zgolj odsotnost vojne. V doktorski nalogi raziskuje religiozne in sekularne epistemologije ter fenomenologije miru v Bosni in Hercegovini. Halida pojasni, da je mir kontekstualno pogojen in da pogosto ostanemo pri t. i. negativnem miru – brez vojne, a z nadaljnjimi konflikti. Opozarja tudi na problematičen pristop mednarodnih organizacij, ki pogosto ignorirajo lokalna znanja in potrebe. Zelo navdihujoč primer iz Mostarja pokaže, kako so mladi s pomočjo skupne glasbene šole presegli etnične delitve in ustvarili prostor sodelovanja in prijateljstva. Tudi sama je zelo dejavna v lokalnih in akademskih skupnostih, kjer poskuša s t.i. “grassroots” oziroma lokalnimi pristopi prispevati k miru. Vedno bolj opažam, da so ljudje tisti, ki so pomembni. Inštitucije smo ljudje. Halida pojasni pojme, kot so religiozne in posvetne epistemologije miru, razloži metode svoje terenske raziskave ter razmišlja o prenosljivosti svojih ugotovitev na druge konflikte po svetu. Dotakneva se tudi vprašanja spola, položaja žensk v Bosni in Hercegovini danes. Na večerjo bi povabila več ljudi, ki jih je spoznala v Sloveniji tekom doktorata, saj je bil ta čas zanjo zelo pomenljiv. Priporoča filma Kiss the future in Gospodar svoje bodućnosti in knjigi Shining Humanity Zilke Spahić Šiljak in Good people in evil time (Dobri ljudi u vremenu zla) Svetlane Broz, vnukinje Josipa Broza Tita. In this episode, we talk with Halida Đonlagić Đapić, a PhD in Religiology who completed her doctorate at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana. In the conversation, she shares how her experience of war as a child in Bosnia and Herzegovina shaped her both personally and academically. Through her personal story, she illustrates the meaning of peace that goes beyond the mere absence of war. Her doctoral dissertation explores religious and secular epistemologies and phenomenologies of peace in Bosnia and Herzegovina. Halida explains that peace is context-dependent and that, more often than not, societies remain in what is known as negative peace—no active war, but with ongoing conflict. She also draws attention to problematic approaches by international organizations that tend to ignore local knowledge and needs. An inspiring example from Mostar highlights how young people managed to overcome ethnic divisions through a shared music school, creating space for collaboration and friendship. Halida herself is very active in both local and academic communities, using grassroots approaches to contribute to peacebuilding. She mentions political shows, which have nothing to do with the people as the people of Federation of Bosnia and Herzegovina and Republic of Serbia live and work together in harmony, especially women. I am more and more aware that the people are what matters. The institutions are the people. Halida explains key concepts such as religious and secular epistemologies of peace, describes her field research methods, and reflects on whether her findings might be applicable to other conflicts around the world. The conversation also touches on gender issues and the position of women in Bosnia and Herzegocina today. For dinner, she would invite several people she met during her doctoral studies in Slovenia, a time that holds great meaning for her. She recommends the films Kiss the future and Emeric Bloom (Gospodar svoje budućnosti), and the books Shining Humanity by Zilka Spahić Šiljak and Good people in evil time (Dobri ljudi u vremenu zla) by Svetlana Broz, granddaughter of Josip Broz Tito. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 197: dr. Maša Hribar, inženirka prehrane
Apr 3, 202500:32:16Tap to summarizeZ dr. Mašo Hribar o preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D in dejavnikih, ki vplivajo nanjo. #MetaPHoDcast Dr. Maša Hribar je lansko leto zaključila doktorski študij Bioznanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo v sklopu doktorske naloge je opravljala na Inštitutu za nutricionistiko v raziskovalni skupini Prehrana in javno zdravje. V svoji disertaciji je obravnavala dejavnike preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Vitamin D sodeluje v številnih procesih v našem telesu; med drugim ga povezujemo z ohranjanjem zdravih kosti in delovanjem imunskega sistema. Ker so simptomi pomanjkanja pogosto neznačilni (npr. splošno slabo počutje), ga težko prepoznamo. Zato se ljudje pogosto ne zavedajo, da jim ga primanjkuje. Stanje preskrbljenosti za namene raziskav lahko zanesljivo ugotovimo le s krvno preiskavo. Dolgoročno pomanjkanje vitamina D lahko pri otrocih povzroči spremembe na kosteh, pri odraslih pa prispeva k nižji kostni gostoti. Seveda pa vitamin D ni edini dejavnik, ki vpliva na počutje ali zdravje kosti. V svoji raziskavi je Maša uporabila reprezentativen vzorec odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Preučevala je njihove navade glede jemanja prehranskih dopolnil z vitaminom D in analizirala krvne vzorce, da bi ugotovila dejansko stanje preskrbljenosti. Vitamin D sicer naša koža tvori sama ob izpostavljenosti sončnim UV-B žarkom. V poletnih mesecih običajno zadostuje že krajša izpostavljenost odkrite kože. Seveda pa je treba biti previden zaradi tveganj čezmernega sončenja. Medtem ko ima večina prebivalstva Slovenije poleti dovolj vitamina D, ga pozimi zaradi šibkejšega sonca in manj izpostavljenosti kože pogosto primanjkuje. S hrano ga je težko dobiti dovolj, saj ga le malo živil vsebuje v večjih količinah (npr. ribe). Zato strokovnjaki za prehrano v zimskih mesecih pogosto priporočajo dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Pomanjkanje vitamina D je pogosto tudi drugod po svetu. Mašina raziskava je pokazala zaskrbljujoč podatek: pozimi ima pomanjkanje vitamina D kar 80 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na podlagi teh ugotovitev se pripravljajo nove nacionalne javnozdravstvene smernice. Maša priporoča, da naj bi odrasli pozimi dnevno zaužili 20 mikrogramov (µg) oziroma 800 IU vitamina D. Svetuje tudi, da je prehranska dopolnila z vitaminom D najbolje kupovati v lekarni, še posebej tista, ki imajo status zdravila brez recepta, saj zanje veljajo strožji predpisi glede kakovosti in vsebnosti kot za običajna prehranska dopolnila. Maša izpostavi tudi javnosti dostopno orodje za oceno prehranskega vnosa vitamina D. Dodatno vsem predlaga obisk nacionalnega portala o hrani in prehrani: prehrana.si. V pogovoru Maša pojasni še druge zanimivosti o vitaminu D in prehrani. Svojo raziskovalno pot bo nadaljevala na Inštitutu za nutricionistiko. Doktorski študij ji je bil zelo všeč, saj ji je omogočil prepletanje različnih znanstvenih disciplin, s čimer je pridobila dragoceno znanje in izkušnje. Poudarja, kako pomembno je za raziskovalca ohranjati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, imeti hobije ter socialno mrežo zunaj akademskega okolja, kar omogoča potreben odklop od raziskovalnega dela. Bodočim doktorantom in doktorantkam svetuje, naj posameznih izzivov med študijem ne jemljejo preveč osebno ali usodno. Meni, da se, podobno kot v življenju na splošno, marsikatera težava ali odločitev, ki se sprva zdi ogromna, kasneje izkaže za manj pomembno. Sama si želi, da bi se tega med svojim doktorskim študijem bolj zavedala. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 196: Andraž Krašovec, računalničar
Mar 13, 202500:32:38Tap to summarizeZ Andražem Krašovcem o geslih, varnosti in avtentikaciji. #MetaPHoDcast Andraž Krašovec je zaključil dodiplomski in podiplomski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Za doktorat se je odločil, ker ga je od nekdaj zanimalo, kako stvari delujejo. Pravi, da je zelo radoveden in zdelo se mu je, da je doktorski študij odlična priložnost, da svojo radovednost poteši. Z raziskovanjem je nadaljeval na isti fakulteti, sodeluje pa tudi s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije v Italiji, kjer živi in dela. Andraž se trenutno ukvarja z avtentikacijo uporabnikov. To je postopek, pri katerem dokažemo, da smo za napravo ali sistemom res mi. Najpogosteje tekom postopka vpišemo uporabniško ime in geslo, lahko nam telefon odčita prstni odtis ali obraz. V Andraževi raziskovalni skupini so ugotovili, da trenutni načini avtentikacije niso najboljši, predvsem načini, pri katerih je uspešna avtentikacija odvisna od našega spomina. Zato so se odločili, da razvijejo alternativen način avtentikacije, in sicer na podlagi vedenjskih vzorcev. Takšna avtentikacija bi bila hitrejša, varnejša pa predvsem v zaprtih sistemih, kjer je manjša množica uporabnikov. Takšen primer je recimo terminal v bolnišnici, kjer manjše število ljudi dela z občutljivimi podatki, pri delu pa večkrat na hitro zapustijo računalnik in ga ob tem ne zaklenejo. Andraž si pri upravljanju s časom pomaga s seznamom opravil, ki jih mora opraviti. Pri tem si pomaga z aplikacijo Obsidian, priporoča pa tudi uporabo programa LaTex in spletnega orodja Overleaf. V branje predvsem doktorskim študentom in tistim, ki se odločajo za doktorat, priporoča knjigo How to get a PhD. Izbral si je tri vrhunce doktorskega študija in sicer: objavo podatkovne zbirke, prvi pozitiven rezultat in prihajajoči zagovor. Za spopadanje s stresom misli, da je pomembno ohraniti mirne krvi, pomaga pa mu tudi šport. Nasvet bodočim doktorandom je, naj dobro premislijo o izbiri teme in mentorja. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 195: Haris Agović, slovenist
Mar 6, 202500:30:43Tap to summarizeS Harisom Agovićem o jezikovnih normah in pomembnosti povezovanja mladih raziskovalcev. #MetaPHoDcast Haris Agović je doktorski študent slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s tematiko, ki je večini nas samoumevna – jezikovnimi normami. Proučuje njihovo uporabo v vsakdanjem življenju in žargonu. Je tudi predstavnik doktorskih študentov Univerze v Ljubljani v Zvezi EUTOPIA. Haris meni, da je privilegij biti mladi raziskovalec ter s tem plačan za učenje in izobraževanje. Poudarja pomen skupnosti doktorskih študentov in si želi, da bi tako študijski programi kot delodajalci to spodbujali. Za branje je priporočil Za narodov blagor Ivana Cankarja in Mala dežela francosko-ruandskega avtorja Gaëla Fayeta. Vsak drugi teden se veseli nove epizode politično obarvanih podkastov LD;GD Metine liste in in N1. Za filmofile predlaga film Substanca, ki smo ga lahko letos gledali na Ljubljanskem filmskem festivalu LIFFE. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 194: Ana Novak, ekonomika naravnih virov
Feb 20, 202500:34:28Tap to summarizeZ Ano Novak o metodah prenosa znanja v kmetijstvu in njihovem vplivu na varstvo narave. #MetaPHoDcast Ana Novak je bila mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer zaključuje doktorat na področju ekonomike naravnih virov. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na odnose različnih deležnikov – kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih strokovnjakov – do varstva narave v kmetijstvu ter na iskanje učinkovitih načinov za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks skozi prenos znanja. V svojem doktoratu je preučevala različne vidike prenosa znanja na področju varstva narave v kmetijstvu ter ugotavljala, kateri pristopi in metode so najbolj učinkoviti. Raziskovala je, kako oceniti učinkovitost sistema prenosa znanja, ter preučevala vpliv spletnih izobraževanj, izobraževanj v živo in participativnih delavnic na stališča, zadovoljstvo in pripravljenost kmetov za sprejemanje naravi prijaznih praks. Med drugim je ugotovila, da delavnice, kjer so kmetje aktivno vključeni v proces učenja, še posebej pozitivno vplivajo na njihovo ozaveščenost o podnebnih spremembah in na pripravljenost za sprejemanje blažitvenih ukrepov. Ana je v zadnjem delu svojega doktorata raziskovala tudi pomen vrednot pri spreminjanju vedenja v kmetijstvu. Osredotočila se je na vlogo kmetijskih svetovalcev pri prenosu ne le znanja, temveč tudi vrednot, ki podpirajo trajnostne prakse. V pogovoru predstavi tudi koncept “dobrega kmeta”, ki ga kmetijske skupnosti tradicionalno povezujejo z urejeno kmetijo in skrbno vzdrževanimi kmetijskimi površinami, na primer z lepo in pravočasno pokošenimi travniki, ki zagotavljajo kakovostno krmo za živino. Vendar pa to ni nujno skladno z naravovarstvenimi priporočili, kjer je med drugim zaželeno, da “dober kmet” ne hiti s košnjo, temveč pusti naravi čas, da se obnovi in nudi življenjski prostor rastlinam ter živalim. Ali lahko spremenimo družbeno predstavo o tem, kdo je “dober kmet”, izveš v pogovoru. Ana pri svojem delu uporablja različna orodja, kot so Zotero za urejanje virov, Notion za organizacijo zapiskov in načrtovanje raziskav in Canva za pripravo privlačnih predstavitev raziskav ter v zadnjem času tudi orodja umetne inteligence. Priporoča roman Anna, Hanna in Johanna avtorice Marianne Fredriksson, ki skozi tri generacije žensk raziskuje preplet vrednot v družini. Na koncu deli tudi nasvete za mlade raziskovalke in raziskovalce – poudarja pomen postavljanja mej med delom in prostim časom, iskanja hobije za sprostitev ter predvsem biti prijazen oziroma prijazna do sebe in se ne preobremenjevati s pričakovanji. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 193: Maša Zorman, biokemičarka
Jan 31, 202500:26:35Tap to summarizeZ Mašo Zorman o rezistenci na antibiotike in odkrivanju novih zdravilnih učinkovin. #MetaPHoDcast Maša Zorman je zaključila dodiplomski študij biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in magisterij industrijske farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Ponudila se ji je priložnost, da z raziskovanjem nadaljuje na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, za kar se je z veseljem odločila. Maša se trenutno ukvarja z načrtovanjem in sintezo novih zaviralcev bakterijskih topoizomeraz. Topoizomeraze so encimi, ki so ključni pri prepisovanju DNA. Če delovanje tega encima zavremo, celica (v tem primeru bakterija) umre. Tako so zaviralci bakterijskih topoizomeraz nova vrsta antibiotikov, zaradi povečevanja odpornosti bakterij na že znane antibiotike pa so takšna odkritja zelo pomembna. Maša večino svojega dela opravlja za računalnikom, saj s pomočjo različnih računalniških programov načrtuje nove molekule, ki se lahko usedejo v encime topoizomeraze in jih tako zavrejo. Nato mora preveriti, če se takšno molekulo sploh lahko pripravi v laboratoriju. Preveriti mora tudi uspešnost vezave in toksičnost za biološki sistem, ki ni bakterija. Maša nam na koncu pove zanimivo anekdoto o svojem nastopu na znanstveni konferenci v Rimu. V branje nam priporoča knjige avtorice Ali Hazelwood, ki piše romane, kjer so protagonistke ženske v akademskem svetu. Kot izboljšavo doktorskega študija predlaga več interaktivnih dogodkov, ki bi zbližali študente z več različnih fakultet in inštitutov. S stresom se spopada tako, da svojega dela iz službe ne nosi domov. Prav tako sprošča svojo kreativno energijo s slikanjem, ukvarja pa se tudi s tekom. Bodočim doktorskim študentom pa sporoča, da naj si zapisujejo stvari, ko so še sveže. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 192: dr. Neža Ribarič, fizičarka
Jan 23, 202500:53:32Tap to summarizeZ Nežo Ribarič o Cernu, študiju v Angliji in o prispevanju k velikim stvarem. #MetaPHoDcast Neža Ribarič je doktorica fizike in podoktorska raziskovalka v Cernu, Švica. Magisterij in doktorat je opravljala na Univerzi v Lancastru v Angliji. Neža pravi, da je med študijem v Angliji uživala, vendar je pogrešala evropsko kulturo druženja ob športu in kavi. To jo je tudi spodbudilo, da se je prijavila na podoktorsko pozicijo na Univerzi Duke v Ženevi, kjer pa svoje raziskovalno opravlja v Cernu. Tam se večinoma ukvarja s pisanjem programske opreme za rekonstrukcijo poti delcev v novem detektorju, ki bo v trkalnik delcev vgrajen leta 2030. Neža pravi, da ji je pomembno pustiti zapuščino. Izpopolnjuje in motivira jo delo na nečem večjem – nečem, kar bo prispevalo k spremembam na bolje. Uživa v športu, tekmuje namreč v olimpijskem dvigovanju uteži, kar ji olajša spopadanje s stresom. Je članica izvršnega odbora društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS). Neža priporoča poslušanje podkasta Modern Wisdom in branje Surely you’re joking, Mr Feynman!. Rada bere tudi znanstveno fantastiko, od česar je omenila sago Red Rising. Uporabna se ji zdi spletna stran Papers with Code, kjer so zbrani članki, kode in seti podatkov z različnih področij in Neža pravi, da ji prihranijo čas pri delu. Za optimizacijo časa priporoča aplikacijo Notion. Na večerjo bi peljala Navala Ravikanta ali Alexa Hormozija. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →Meta PHoDcast 191: dr. Rok Novak, okoljski znanstvenik
Jan 9, 202500:27:20Tap to summarizeZ Rokom Novakom o merjenju okoljskih stresorjev in občanski znanosti. #MetaPHoDcast Dr. Rok Novak je podoktorski raziskovalec na Odseku za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan”. Pred dvema letoma je kot mladi raziskovalec zaključil doktorski študij na področju ekotehnologij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V svoji disertaciji je raziskoval, ali je mogoče za merjenje okoljskih stresorjev, kot so kakovost zraka in prisotnost hrupa, uporabljati cenovno dostopnejše naprave, ki jih posamezniki lahko uporabljajo doma ali jih nosijo s seboj pri vsakodnevnih opravilih. Napredne in velike naprave, ki predstavljajo zlati standard pri merjenju okoljskih stresorjev, običajno zahtevajo prisotnost usposobljenega osebja ali večje ekipe. Poleg tega pa lahko stresorje merimo tudi z manjšimi in cenejšimi napravami. Da bi te naprave uporabljali v znanosti, je ključno preveriti, kako zanesljive in natančne so ter kako primerljivi so njihovi podatki z bolj zanesljivimi, referenčnimi postajami. Rok je v svojih raziskavah ugotovil, da so podatki takšnih naprav primerljivi in uporabni, če pred, med in po merjenju opravimo ustrezne postopke za preverjanje in kalibracijo podatkov. V svoje raziskave Rok vključuje tudi občanske znanstvenike in znanstvenice, ki za določeno obdobje prejmejo individulane merilce okoljskih stresorjev ter navodila za uporabo. Merilce uporabljajo za spremljanje različnih parametrov okolja v svojih domovih ali pri vsakdanjih opravilih. V pogovoru z Rokom se dotakneva različnih načinov sodelovanja občanskih znanstvenikov in znanstvenic v raziskavah ter izpostaviva, kako pomembno je, da tudi občanski znanstveniki in znanstvenice pridobijo nekaj s sodelovanjem. Poleg spoznavanja znanstvenih metod lahko tudi bolje razumejo svoje okolje in morda prilagodijo svoje aktivnosti, da bi se izognili okoljskim stresorjem. Na Odseku za okoljske znanosti še vedno izvajajo raziskave z vključevanjem občanskih znanstvenikov. Trenutno v okviru projekta URBANOME iščejo kolesarje in kolesarke iz Ljubljane, ki vsaj trikrat na teden za poti v službo ali po opravkih uporabljajo kolo. Več informacij najdete tukaj. Rok za poslušanje priporoča podkast The Skeptics Guide to the Universe. Ekipa tega podkasta je izdala tudi knjigo z enakim naslovom. Poleg tega svetuje še podkast Zelena luč. Bodočim doktorandom in doktorandkam Rok svetuje, naj čas v drugem in tretjem letniku namenijo tudi aktivnostim zunaj samega študija. Sam je v tem obdobju največ časa namenil mednarodnim obiskom in delu v študentskem svetu. Priporoča uporabo aplikacije za urejanje in shranjevanje literature Zotero ter storitev v oblaku, ki omogočajo dostop do vseh potrebnih dokumentov kjerkoli. Poudarja tudi pomen fizične aktivnosti ali drugih dejavnosti, ki niso neposredno povezane z raziskovanjem. Rok pravi, da je prokrastinacija lahko zelo produktivna – večkrat se je namreč zgodilo, da je med odlašanjem z nekim opravilom uspešno opravil drugo. Omenja tudi koncept aktivnega dolgočasenja, ki ga v pogovoru podrobneje pojasni. ———————— Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Transcribe →