Podcast
Vroči mikrofon
Hosted by RTVSLO – Val 202 · SL
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
50episodes
Episodes
Newest firstAll episodes
Ljudje radi slišijo, da bo neto plača višja
Mar 1000:25:36Tap to summarizeV Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL Bojan Ivanc, GZS Jernej Salecl, Novartis Sabina Sobočan, Varis ekonomist dr. Janez Šušteršič dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL Lidija Jerkič, SKEI
Transcribe →Anže Županič: O biodiverziteti politika skoraj ne govori
Mar 500:34:37Tap to summarizeBiologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki. Gostje: Dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Dr. Maja Ravnikar in dr. Al Vrezec, aktualna prejemnika nagrad Miroslava Zeia
Transcribe →Iran: Kaos in nova tveganja
Mar 300:25:49Tap to summarizeNapadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Transcribe →Malo drugače o dolgotrajni oskrbi: Sem darilo, ki se še ni odvilo
Feb 2600:38:53Tap to summarizeZadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci? Majda, ki že pet let skrbi za svojega očeta, vidi rešitev v povezanosti. Ana, Dubravka, Boris, Borivoje, Drago in Jože se udeležujejo druženj in ustvarjalnih dejavnosti, ki jih pripravlja združenje za pomoč pri demenci Spominčica, strokovna delavka Urška Telban poudarja, da je treba na teh srečanjih vsakemu nameniti dovolj pozornosti in spodbude. Jožetova žena je povedala: "Za dom starejših sva prijavljena že šest, sedem let, pozanimala sva se tudi, kje bova lahko dobila pomoč, ko jo bova potrebovala." Dr. Luka Omladič je na ministrstvu za solidarno prihodnost pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, v ta sistem je trenutno vključenih približno 30 tisoč ljudi. Omladič napoveduje, da bo v prihodnjih letih uporabnikov 60 do 65 tisoč. Priznava, da trenutno prihaja do določenih zastojev, hkrati pa poudarja, da to ne more biti razlog ali celo izgovor, da ne bi naredili vsega, kar je potrebno, da v kratkem času zaživi dobro delujoč sistem.
Transcribe →Zgodbe žrtev nasilja: Če bi stene govorile, bi kričale
Feb 2000:27:58Tap to summarizeVsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihičnih zlorab, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. Čeprav je načeloma področje pomoči tovrstnim žrtvam zakonodajno urejeno, pa je 67 umorov žensk v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, umrlih med letoma 2014 in 2024, opomin, da nekatere žrtve ne dobijo pravočasnega in ustreznega odziva sistema. Kako nasilje deluje na žrtev in kakšne so sistemske prepreke, ki morda otežujejo iskanje pomoči in izhoda iz nasilja, smo govorili s svetovalko SOS telefona za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Tem je lahko v pomoč tudi knjiga z naslovom V njeni koži, zbirka zgodb žensk, ki so zapustile nasilni odnos. Knjiga je brezplačno dostopna na spletni strani društva, kmalu pa bo dostopna tudi kot zvočnica.
Transcribe →Slovenski jezik pod vplivom mladih, glasbenikov, vplivnežev, ...
Feb 500:27:53Tap to summarizeMed slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.
Transcribe →Eno je snemanje na ulici, drugo pa, ko dron posname vrt
Feb 300:26:51Tap to summarizeKakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik predlaga, da vsi delamo na tem, da predvolilnega časa ne bodo zaznamovale manipulacije, potvorjene podobe in potvorjeni osebni podatki posameznikov.
Transcribe →Moldavija: Tihi bojevniki med Evropsko unijo in Rusijo
Jan 2900:26:04Tap to summarizeMoldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Transcribe →Veleblagovnic ne damo
Aug 12, 2025Tap to summarizeNama in Maximarket, legendarni veleblagovnici v središču Ljubljane, že nekaj časa kažeta zelo žalostno podobo. Bo o usodi majhnih in velikih trgovin odločal le interes kapitala, ali bi bilo treba prisluhniti tudi ljudem, ki jih hočejo in potrebujejo? Sogovorniki: Metod Brodnik, ki je v zlatih časih v Maximarketu vodil živilski oddelek, Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Iztok Verdnik, direktor sektorja za korporativno komuniciranje v družbi Mercator, prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Matic Bizjak, mestni menedžer MOL
Transcribe →Podnebne spremembe niso več samo okoljski, ampak političen problem
Nov 20, 202400:25:50Tap to summarizeGlede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov
Transcribe →